Razstave
7 delavnic domačih obrti in dejavnosti - stalna razstava
V gradu so na ogled delavnice domačih obrti in dejavnosti (kolarstvo, kovaštvo, lončarstvo, tkalstvo, zeliščarstvo, žganjekuha, vrvarstvo), ki prikazujejo tradicionalno rabo naravnih virov ter njihovo obdelavo in predelavo. Delavnice je pripravil Pomurski muzej iz Murske Sobote. Na gradu Grad so svoj prostor našle delavnice lončarskega mojstra Adolfa Hašaja iz Kuzme, kolarskega mojstra Andreja Holcmana (1925–2001) iz Ižakovcev 121 in vrvarskega mojstra Friderika Makovca (1908–1990) iz Gornjih Slaveč.
Zgodovinska razstava - stalna razstava
V predprostoru grajske kapele je na ogled časovni trak, ki obiskovalcem približa zgodovino gradu in njegovih lastnikov.
Kukavica, Upkaš in Vidra - stalna naravoslovna razstava
V drugem nadstropju gradu je na ogled naravoslovna razstava, ki obiskovalcem ponuja pregled življenjske pestrosti na Goričkem. Svoj prostor si zaslužijo visokodebelni travniški sadobnjaki in njihova najbolj karizmatična vrsta ptice - smrdokavra.
Občasna razstava, na ogled od 10. marca do 1. septembra 2026
MEJA JE DOKONČNA. PREKMURJE 1919-1924
Avtorica razstave: Tadeja Andrejek, Pomurski muzej Murska Sobota
Razstava predstavi zgodbo o meji v Prekmurju, ki je bila prvič začrtana s Trianonsko pogodbo 4. junija 1920, dokončno pa določena leta 1924.
Predstavi nam dogajanje na Pariški mirovni konferenci, ki so jo organizirale zmagovalke prve svetovne vojne. Pomembno vlogo sta imela v etnografskozgodovinski sekciji na mirovni konferenci dr. Fran Kovačič in Matija Slavič.
Varnostni svet mirovne konference je 9. julija 1919 potrdil novo mejo po razvodnici med Muro in Rabo ter odobril vojaško zasedbo jugoslovanske vojske. 12. avgusta 1919 je vojska Kraljevine SHS pod vodstvo generala Krste Smiljanića vstopila v Prekmurje. 17. avgusta je v Beltincih po maši pred cerkvijo potekala velika ljudska proslava v čast osvoboditve. Prekmurje je vstopilo v nov državno-politični sistem, priključilo se je k preostali Sloveniji znotraj Kraljevine SHS.
4. junija 1920 je bila podpisana Trianonska pogodba. Ključnega pomena za Prekmurje je bil 27. člen drugega dela pogodbe, ki je določil novo mejo med Madžarsko in Kraljevino SHS. Nova meja je privedla do oblikovanja etničnih manjšin na obeh straneh. Madžari v Prekmurju in Slovenci v Porabju so zdaj pridobili status manjšine.
Trianonska pogodba je predpisovala ustanovitev razmejitvenih komisij. Razmejitvena komisija med Kraljevino SHS in Madžarsko je bila ustanovljena 1. avgusta 1921 v Parizu, s sedežem v Varaždinu.
Meja med Kraljevino SHS in Madžarsko je bila razdeljena na 6 odsekov, pri čemer je meja s Prekmurjem spadala v odsek A. Razmejitvena komisija je svoje zadnje sestanke opravila maja in junija 1924. Končni razmejitveni sporazum je bil podpisan 8. julija 1924 v Zagrebu. Na tem območju je bilo postavljenih kar 653 oštevilčenih betonskih mejnikov, ki še danes pričajo o dokončni določitvi meje.
Mejni kamni na Goričkem danes PMMS
Občasna razstava, na ogled od 17. marca do 19. junija 2026
150 LET PRVEGA PREKMURSKEGA ČASOPISA PRIJÁTEL
Slavistično društvo Prekmurja, Prlekije in Porabja je razstavo pripravilo ob 150. obletnici izida prvega prekmurskega časopisa, ki je 15. novembra 1875 začel izhajati pod uredniškim vodstvom Imreja Avgustiča. Časopis Prijatel je bil prvi javni medij, namenjen Slovencem v širšem prekmursko-porabskem prostoru.
