Odprtje razstav Meja je dokončna in 150 let časopisa Prijatel na gradu Grad
Zbrane so nagovorili Andrej Smodič, direktor Javnega zavoda Krajinski park Goričko, Branko Kerman, direktor Pomurskega muzeja Murska Sobota, in Štefan Kardoš, predsednik Slavističnega društva Prekmurja, Prlekije in Porabja. Sledilo je predavanje Francija Justa o življenju in delu Imreja Agustiča, urednika časopisa Prijatel. Program je dopolnil recital Sloboščina, pravica, omika i poštenjé, v katerem so nastopili Katarina Balažic, Maja Hajdinjak, Zdenka Jelenovec, Franci Just in Štefan Kardoš. Prebrani odlomki iz časopisa v stari prekmurščini so pri občinstvu poželi veliko navdušenja, še posebej tisti iz razvedrilnih rubrik.
Razstavo Meja je dokončna. Prekmurje 1919–1924 je predstavila njena avtorica in kustosinja Tadeja Andrejek.
Razstava 150 let prvega prekmurskega časopisa Prijatel
Slavistično društvo Prekmurja, Prlekije in Porabja je pripravilo razstavo ob 150-letnici izida prvega prekmurskega časopisa Prijatel, ki ga je v prekmurščini urejal in pisal Imre Agustič. Časopis je izhajal v Budimpešti in je bil razširjan po pokrajini ob Muri na obeh bregovih. Razstava osvetljuje začetke prekmurskega časopisja ter njegov pomen za razvoj jezika in narodne zavesti v regiji. Obiskovalcem približa zgodovinski okvir nastanka časopisa, njegovo vsebino ter vlogo pri oblikovanju kulturne identitete Prekmurja. Vključuje tudi odlomke iz časopisa in interpretacijo njegovega vpliva na družbo.
Odprtje je popestril recital Sloboščina, pravica, omika i poštenjé S. Dešnik
Urednik in izdajatelj časopisa Prijatel je bil Imre Agustič, pisatelj, pesnik in novinar, ki velja za enega pionirjev prekmurskega časopisja. S svojim delom je pomembno prispeval k razvoju prekmurskega knjižnega jezika in publicistike ter k utrjevanju narodne zavesti med Slovenci v Prekmurju.
Razstava Meja je dokončna. Prekmurje 1919–1924
Razstavo je pripravil Pomurski muzej ob stoletnici zakoličenja meje Prekmurja med letoma 1919 in 1924.
Razstava obiskovalce popelje v čas po Pariški mirovni konferenci, ko je jugoslovanska zasedba Prekmurja po prvi svetovni vojni postavila temelje novih meja. Zgodba Prekmurja se razpleta od prelomnih dogodkov do podpisa trianonske pogodbe leta 1920, nato pa spremljamo prihod razmejitvene komisije, ki je skrbno vodila postavljanje mejnih kamnov.
S pomočjo natančnih meritev in premišljenega zarisovanja meje v krajino razstava pripoveduje o poti do dokončnega razmejitvenega dokumenta, ki je leta 1924 trajno zaznamoval podobo te regije. Razstavljeni predmeti, dokumenti in fotografije obiskovalcem približajo čas, ko so se oblikovali temelji današnjega Prekmurja.
Zbrane sta s kratkim zgodovinskim orisom v čas po Pariški mirovni konferenci popeljala direktor PMMS Branko Kerman in avtorica razstave Tadeja Andrejek. S. Dešnik
Obe razstavi sta na ogled v mesecu marcu od torka do nedelje med 10. in 16. uro, v aprilu pa do 18. ure.
Vabljeni k ogledu in odkrivanju podrobnosti iz preteklosti, ki pomembno prispevajo k ohranjanju prekmurščine in naše samobitnosti.
